VILINKA.
Skalni Vilenjak prebiva v samoti. Umaknil se je v gore in se skril med
skale. Ker
bi rad zgradil skalni grad, po gori nabira skale, jih kleše in
zlaga na kup. Vilinka goji mavrične cvetlice s čudežno čarobno močjo,
ki ohranja vero v dobro in lepo, izpolnjuje želje in uresničuje najbolj
skrite sanje. Vilinka čarobno cvetlico podari Vilenjaku in mu z njo da
moč, da uresniči svoje sanje in končno zgradi svoj skalni grad. Ker Vilenjak
ne prizna moči čarobne cvetlice, jo celo pomendra in zatrjuje, da je grad
zgradil sam s svojimi rokami, se v njem naselijo mračnjaki-črnjaki: naduti
Vsemogočnjak Nadutko, kruti Krutko in neumni Butko Tupko. Vilenjak z njihovo
družbo ni zadovoljen in vedno bolj pogreša Vilinko in lepoto njenih cvetlic.
Mračnjakom-črnjakom naroči, naj mu jih prinesejo. Nadutko cvetlice pohodi,
ker jih ne vidi, Krutko, jih pomendra,
Butko Tupko pa pravi, da so plevel …
Za kakšno starost je primerna?
Pravljica VILINKA je predstava za vse starostne
skupine. Zaželjeno je, da jo izvajam ločeno za
predmetno in razredno stopnjo. Za starostno
stopnjo od 4-10 let jo izvajam s poudarkom na
pravljičnosti zgodbe in aktivnem sodelovanju.
Mračnjaki otroke nasmejejo in razjezijo hkrati, saj
ne vidijo mavričnih cvetlic, jih pomendrajo in imajo
celo
za plevel ...
Za višje razrede je v ospredju simbolika pravljice,
čeprav prav tako sodelujejo - predstava na
pravljičen način pripoveduje predvsem o življenju.
Seveda se dogaja, da učenci predmetne stopnje "godrnjajo, češ, da
so preveliki za lutke …"
S svojim negativnim odnosom se spoznajo v
mračnjakih-črnjakih, ki predstavljajo tudi človeške
slabosti /krutost, neumnost in nadutost/
(Kruti Krutko, Butko Tupko, Naduti Nadutko), njimi pa nihče ne želi biti
podoben in ravno v tem je osnovni vzgojni pomen pravljice. Predstava
jih prepriča, da pravljice niso samo za "majhne otroke" in jih
opozori na
humanost in spoštovanje lepote.
 |
 |
 |
 |